Še do 13.10.2017 so možne prijave na Javni razpis za sofinanciranje spodbud delodajalcem za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je 15. septembra  2017 na svoji spletni strani in v Uradnem listu RS št. 50/2017 objavil Javni razpis za sofinanciranje spodbud delodajalcem za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom po izobraževalnih programih za pridobitev izobrazbe v šolskem oziroma študijskem letu 2015/2016.

Predmet javnega razpisa je izvedba praktičnega usposabljanja z delom na ustrezno opremljenih učnih mestih za dijake v srednjem poklicnem izobraževanju, ki imajo sklenjene individualne ali kolektivne učne pogodbe, in študente višjih strokovnih šol, ki imajo sklenjene pogodbe o praktičnem izobraževanju in so se v šolskem oziroma študijskem letu 2015/2016 izobraževali v zadnjem letniku. Namen pa je zagotovitev boljše usklajenosti in povezanosti sistema poklicnega izobraževanja s potrebami trga dela preko mehanizma spodbud delodajalcem za zagotavljanje učnih mest za dijake srednjega poklicnega izobraževanja in študente višjega strokovnega izobraževanja.

Cilj javnega razpisa je uvedba izobraževalnega sistema v srednje poklicne in višje strokovne šole, ki bo bolj prilagojen potrebam trga dela in bo zagotavljal lažji in hitrejši prehod mladih v zaposlitev. Preko nadaljevanja izvajanja  uveljavljenih modelov poklicnega izobraževanja v šolah se bo krepilo sodelovanje delodajalcev in socialnih partnerjev v izobraževalnem procesu.

Preberi več o Še do 13.10.2017 so možne prijave na Javni razpis za sofinanciranje spodbud delodajalcem za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom

Evropski potrošniški center Slovenija: Pomoč in nasveti za potrošnike v Evropi

Vas zanima, kakšne pravice imate, ko kupujete ali potujete znotraj Evropske unije? Ste pri tem naleteli na težave?

Za nasvet in pomoč se lahko obrnete na Evropski potrošniški center Slovenija (EPC).

Delovanje EPC sofinancirata Evropska Unija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Praktični primer:

Potrošnik je v začetku julija 2017 pri spletnem prodajalcu s sedežem v Nemčiji naročil nosilno kletko za psa v vrednosti 59,99 evrov. Po slabih dveh mesecih od nakupa je kletko opral in jo pustil sušiti na dopoldanskem soncu. Po uri sušenja se je plastično dno močno deformiralo, zato je kletka postala neuporabna.

Potrošnik je pri prodajalcu vložil reklamacijo, ki ji je priložil fotografije kletke. Kmalu je prejel odgovor, da taka poškodba izdelka ni zajeta v garanciji, in da zato reklamacije ne morejo upoštevati.

Prodajalec se je v svojem odgovoru osredotočil na pravice, ki izhajajo iz prostovoljnega jamstva, ki je bilo dano za izdelek, pri tem pa prezrl pravice, ki jih zagotavlja zakonsko jamstvo za blago z napako, ki ga lahko potrošniki v vseh državah EU uveljavljajo dve leti od nakupa. V tem času lahko potrošnik zahteva popravilo ali zamenjavo izdelka, če to ni možno pa delno ali celotno vračilo kupnine.

EPC je primer poslal v obravnavo na EPC v Nemčiji, kjer so vzpostavili stik s prodajalcem in mu pojasnili potrošnikove pravice. V manj kot enem tednu je prodajalec potrošniku odgovoril in zagotovil, da bo vrnil celotno kupnino. Ta je bila nakazana na potrošnikov račun v naslednjih nekaj dneh.

Preberi več o Evropski potrošniški center Slovenija: Pomoč in nasveti za potrošnike v Evropi

Javno povabilo Zaposli.me 2017/2019

Delodajalci lahko pridobijo subvencijo za zaposlitev brezposelnih, ki so dopolnili 30 let ali več in ustrezajo ciljnim skupinam programa.

V zaposlitev s pomočjo subvencije se  lahko vključuje brezposelne, ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih kriterijev:

– so dopolnili 30 let ali več in so najmanj 12 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih,

– so starejši od 50 let in so najmanj 6 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih,

– so dopolnili 30 let ali več, imajo končano največ osnovno šolo (ISCED 2) in so najmanj 6 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih,

– so dopolnili 30 let ali več in bodo po vključitvi v programe socialne vključenosti in aktivacije znova postali dejavni na trgu dela (trenutno se ti programi še ne izvajajo).

Pri vključevanju bodo, ob upoštevanju poklica, izobrazbe, delovnih izkušenj in veščin kandidatov, imeli prednost:

– osebe, ki v zadnjih dveh letih še niso bile vključene v noben program aktivne politike zaposlovanja,

– osebe, ki so dlje časa prijavljene v evidenci brezposelnih in

– osebe s socialnimi in zdravstvenimi ovirami.

Subvencija znaša od 5.000 do 7.000 EUR. Za najmanj 12-mesečno zaposlitev brezposelnih, ki so dopolnili 30 let ali več, ustrezajo ciljnim skupinam programa in jim jih predlagajo za vključitev.

Javno povabilo je odprto do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 7. 2019.

Preberi več o Javno povabilo Zaposli.me 2017/2019

Trajno zaposlovanje mladih

Za trajno zaposlovanje mladih je na voljo subvencija v vrednosti 5.000 EUR za tiste mlade, ki še niso dopolnili 30 let in so vsaj 3 mesece prijavljeni kot brezposelni. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Ponudbe je možno oddati elektronsko do 31. 7. 2019, oziroma do obvestila o zaprtju povabila za posamezno regijo ali leto.

Za obdobje 2017–2021 je na voljo 27,7 milijona EUR, od katerih:

– 80 % sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, 20 % sredstev pa zagotavlja Republika Slovenija;

– se 63 % sredstev namenja za osebe s stalnim prebivališčem v kohezijski regiji zahodna Slovenija, 37 % pa za osebe s stalnim prebivališčem v kohezijski regiji vzhodna Slovenija.

Delodajalci lahko pridobijo subvencijo za zaposlitev mladih, ki še niso dopolnili 30 let in so najmanj 3 mesece prijavljeni v evidenci brezposelnih ter so jim jih predlagali za vključitev. Subvencija znaša 5.000 EUR. Delovno razmerje mora biti sklenjeno za nedoločen čas. Kandidate zaposlijo za polni delovni čas, možno tudi za krajši tedenski delovni čas, vendar ne krajši od 20 ur. Lahko pa zaposlijo invalide, ki v skladu z odločbo o invalidnosti lahko delajo le krajši delovni čas.

Preberi več o Trajno zaposlovanje mladih

Uvajanje novih produktov v lesarstvu – spodbude za razvoj malih in srednje velikih podjetij

Javni razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo »Spodbude za mala in srednje velika podjetja  za razvoj in uvajanje novih produktov v lesarstvu« delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Namen razpisa je spodbujanje razvoja novih ali izboljšanih izdelkov in storitev na področju predelave in obdelave lesa in lesnih tvoriv (delež lesa mora biti več kot 50 %).  Namenjen je:

–              spodbujanju razvoja proizvodov in storitev z višjo dodano vrednostjo,

–              ustvarjanju novih delovnih mest ali rasti dodane vrednosti na zaposlenega v MSP,

–              spodbujanju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije ter izvedbi ukrepov za izboljšanje učinkovite rabe virov, ki bodo prispevali k prehodu Slovenije v krožno gospodarstvo.

Cilji javnega razpisa so:

  • ustvarjanje novih delovnih mest in zaposlovanje ali povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v malih in srednje velikih podjetjih;
  • spodbujanje razvoja podjetij na področju rabe lesa, ki uvajajo učinkovito ravnanje z viri (material, voda, porabe energije, spodbujanje uporabe lesnih ostankov itd.).

Preberi več o Uvajanje novih produktov v lesarstvu – spodbude za razvoj malih in srednje velikih podjetij

PREDSTAVITEV PROGRAMA ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG

V Sloveniji je gibalno in telesno stanje otrok in mladine boljše od stanja v večini evropskih držav, vendar pa tudi slovenski otroci niso imuni na negativne spremembe v sodobnem načinu življenja in tudi pri nas je že nekaj let možno zaznati negativne trende razvoja. V želji, da se čim prej obrne trend padanja gibalnih sposobnosti pri slovenskih otrocih, je bil zasnovan program Zdrav življenjski slog (ZŽS). Danes je program ZŽS največji intervencijski program v Sloveniji na področju zdravja in socialne vključenosti, ki se uresničuje preko športnega udejstvovanja. Po zaslugi programa ZŽS smo prvi v Evropi, ki smo uspeli obrniti trend padanja gibalnih sposobnosti pri osnovnošolski populaciji. To smo dosegli z vsakodnevno, redno in kakovostno strukturirano športno vadbo, ki je edina dejavnost, ki lahko nevtralizira številne negativne posledice današnjega, pretežno sedečega, načina življenja ter neustreznih prehranjevalnih navad otrok in mladine.

Zavod za šport RS Planica od septembra 2010 koordinira izvajanje programa Zdrav življenjski slog, ki ga financirata Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, s katerim se želi dodatno spodbuditi zainteresirane osnovnošolske otroke k oblikovanju zdravega življenjskega sloga, povečati gibalno zmogljivost otrok vključenih v program ter oblikovati trajne navade za redno ukvarjanje s športom in privzemanje zdravega življenjskega sloga.

Program trenutno dopušča, da se vanj vključujejo vsi otroci, ki izrazijo željo po dodatni gibalni aktivnosti in zagotavlja možnost sodelovanja vsem otrokom, ne glede na spol, starost, raso, ekonomski status, stanje gibalne zmogljivosti, itd. Vredno pa je poudariti, da nam je uspelo, da se v program vključujejo tudi otroci, ki predstavljajo potencial za socialno izključenost (to populacijo tvorijo predvsem otroci s podpovprečnimi gibalnimi sposobnostmi in s prekomerno telesno težo, otroci s posebnimi potrebami, otroci z nizko samopodobo, otroci s socialnega obrobja in z nižjim družinsko-ekonomskim statusom ter otroci, ki imajo bolezni sodobnega časa, kot so diabetes,…). Dosedanje izvajanje programa razrešuje probleme tudi v tistih šolah (občinah in regijah), ki so z vidika gibalnega potenciala šibkejše in pomoč najbolj potrebujejo.

Preberi več o PREDSTAVITEV PROGRAMA ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG

Nekaj informacij glede možnosti pridobitev sredstev za naložbe na področju kmetijskega gospodarstva

Za pridobitev sredstev za različne naložbe na kmetijskem gospodarstvu v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov je možno kandidirati na javnih razpisih iz naslova podukrepa 4.1 – Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva (v nadaljevanju: podukrep 4.1).

Do sedaj je bilo iz naslova podukrepa 4.1, v programskem obdobju 2014-2020, razpisanih že 7 javnih razpisov, za različne namene oz. različne naložbe.

Terminski načrt objave nadaljnjih javnih razpisov je objavljen na spletni strani Program razvoja podeželja (http://www.program-podezelja.si/sl/) ter na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (http://www.mkgp.gov.si/).

Po tem terminskem načrtu bo ministrstvo  v mesecu juliju objavilo splošni javni razpis za podukrep 4.1, za vse namene, razen za kmetijsko mehanizacijo. Predmet podpore bodo torej vse vrste naložb, razen za nakup kmetijske mehanizacije.

Naslednji javni razpis iz podukrepa 4.1 je planiran v marcu 2018 in bo namenjen naložbam kmetijskih gospodarstev za prilagoditev na podnebne spremembe. V okviru le-tega bo možno kandidirati za sredstva za protislansko zaščito tudi npr. oroševanje v vinogradih in ostalih trajnih nasadih, mrežo proti toči (npr. tudi v vinogradu), namakanje, ureditev rastlinjakov in opreme v rastlinjakih in podobno.

Podukrep 4.1 je podrobneje opisan na spletnem naslovu:

https://www.program-podezelja.si/sl/ukrepi-in-podukrepi-prp-2014-2020/m4-nalozbe-v-osnovna-sredstva/m4-1-podpora-za-nalozbe-v-kmetijska-gospodarstva.

Preberi več o Nekaj informacij glede možnosti pridobitev sredstev za naložbe na področju kmetijskega gospodarstva

Kaj omogočamo raziskovalnim, javnim in drugim ustanovam z EU sredstvi?

S sredstvi evropske kohezijske politike financiramo dejavnosti raziskovalnih, javnih in drugih ustanov, s katerimi izboljšujemo kakovost bivanja in poslovanja z javno upravo na številnih področjih.

Vsem prebivalcem Slovenije zagotavljamo širokopasovna internetna omrežja in jim za poslovanje z državo ponujamo moderne digitalne rešitve.

Za starejše skrbimo z ukrepi za zagotavljanje najboljših storitev na področju dolgotrajne oskrbe, vključno z gradnjo modernih domov za starejše, oskrbo na domu, skupnostno obliko oskrbe in uporabo modernih ITK tehnologij.

Pravosodni sistem delamo bolj učinkovit, da se bo sposoben odzivati na potrebe ljudi. Vlagamo v razvoj tehnoloških in procesnih rešitev za modernizacijo sistema, vključno z uporabo sodobnih digitalnih rešitev. Spodbujamo alternativno reševanje sporov izven pravosodnega sistema.

Javni sektor prilagajamo potrebam državljanov. Uvajamo moderne procese vodenja kadrov, izobražujemo o veščinah vodenja in strateškega načrtovanja. Uvajamo učinkovite postopke prepoznavanja korupcije in informacijske rešitve na področju vodenja procesov.

Poenostavljamo postopke na področju upravljanja prostora in nepremičnin ter gradenj objektov in uvajamo digitalne storitve.

Gradimo protipoplavne sisteme in okolje prilagajamo na podnebne spremembe.

Spodbujamo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov na javni infrastrukturi. Financiramo razvoj in uporabo pametnih distribucijskih sistemov, ki delujejo pri nizkih in srednjih napetostih.

Financiramo gradnjo modernih vodovodnih sistemov za kakovostno pitno vodo in naprav za čiščenje odpadnih voda. Skrbimo za varstvo okolja in obnovo biotske raznovrstnosti in tal. Ukrepamo na področju zmanjševanja hrupa in povečanju kakovosti zraka ter prenavljamo degradirana urbana območja.

Gradimo železniško infrastrukturo za zagotavljanje novih delovnih mest in povečanje regionalne konkurenčnosti.

Sofinanciramo mobilnosti zaposlenih slovenskih visokošolskih učiteljev na slovenskih visokošolskih zavodih z namenom sodelovanja v neposrednem pedagoškem procesu na tujih visokošolskih institucijah (na akreditiranih tujih univerzah in visokošolskih zavodih, ki izvajajo akreditirane študijske programe prve, druge in tretje stopnje).

Za vse starostne skupine spodbujamo izpopolnjevanje znanj, spretnosti in kompetenc ter prožnih oblik učenja.

 

Preberi več o Kaj omogočamo raziskovalnim, javnim in drugim ustanovam z EU sredstvi?

PREDSTAVITEV ODLOČITVE O PODPORI ZA OPERACIJO »CENTER ZA KREATIVNOST (CzK)«

Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je izdala Odločitev o podpori za operacijo Platforma CzK.

Naložbo sofinancirata EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Od tega je predvidenih okoli 65% za vzhodno in 35% zahodno kohezijsko regijo.

Januarja 2016 je Ministrstvo za kulturo RS izdalo sklep o začetku postopka priprave projekta za neposredno potrditev operacije “Center za kreativnost “in aprila 2016 sklep o potrditvi upravičenca – s katerim je vzpostavitev in pripravo projekta poverilo nacionalnemu javnemu zavodu Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO).  MAO je osrednja slovenska organizacija za področje arhitekture in oblikovanja. Na podlagi strateškega načrta zavoda je eno od nacionalnih vozlišč kulturnega in kreativnega sektorja, ki spodbuja, promovira, predstavlja in podpira dejavnosti sektorja v povezavi z gospodarstvom, znanostjo, izobraževanjem in drugimi sektorji. Deluje kot interdisciplinarna platforma za podporo kulturnemu in kreativnemu sektorju, za zagotavljanje podpornega okolja in izvajanje ukrepov za razvoj ter opolnomočenje potencialov družbene in ekonomske vrednosti kulturno-kreativnega sektorja. Povezuje se s strokovnimi institucijami v slovenskem kulturnem prostoru in v tujini ter spodbuja in podpira dejavnosti kulturnega in kreativnega sektorja.

Preberi več o PREDSTAVITEV ODLOČITVE O PODPORI ZA OPERACIJO »CENTER ZA KREATIVNOST (CzK)«

Zeleni obali naproti– primer Slovenije

Kratka prestavitev primera dobre prakse medsektorskega pristopa načrtovanja zelenih in modrih koridorjev za prosti pretok  ekosistemov.

Sledeči prispevek govori o primeru dobre prakse medsektorskega načrtovanja zelenega koridorja znotraj urbanega prostora, kar omogoča več zelenih površin in prostega pretoka ekosistema, predvsem za ptice znotraj vodnega področja.

Škocjanski zatok je nekoč veljal za degradirano področje kot neurejeno odlagališče odpadkov, kar je predstavljalo hudo ekološko breme za področje Kopra. Po ureditvi omenjenega zatoka je Koper pridobil več zelenih površin, ptice in ljudje pa bolj zdravo okolje. Primer dobre prakse nakazuje na možnosti in potrebe po tovrstnih zelenih površinah.

Preberi več o Zeleni obali naproti– primer Slovenije