Podpis prvih pogodb v okviru 3. roka odprtega javnega razpisa programa sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, organ upravljanja za čezmejni program sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško 2014–2020, je 19. julija  v prostorih Zveze hrvaških društev v Sloveniji, podpisala prve pogodbe o sofinanciranju za projekte, ki so bili odobreni v okviru 3. roka odprtega javnega razpisa. Za sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) je uspešno kandidiralo 17 projektov, za tri – Prehistory adventure, Inspiracija in Kultura – so podpisali sofinancerske pogodbe. Skupaj z 19 projekti, ki so že v izvajanju, je bilo tako v okviru vseh treh rokov odprtega javnega razpisa odobrenih 36 projektov. Tako je v programu v okviru prvega, drugega in tretjega roka javnega razpisa vezanih 33,1 milijonov evrov ESRR sredstev, kar pomeni nekaj manj kot 100 odstotkov vseh razpoložljivih programskih sredstev iz tega naslova.

 

Preberi več o Podpis prvih pogodb v okviru 3. roka odprtega javnega razpisa programa sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško

Brezplačni avtobusni prevoz med Slovenijo in Italijo

Sredi julija sta Mestna občina Koper in Občina Tržič prvič v letošnjem poletju ponudili možnost brezplačnega čezmejnega avtobusnega prevoza koles med Koprom, Gradežem in Krminom. Avtobus vozi štiri konce tedna – še zadnjega v juliju in dva v avgustu.

Avtobus s prikolico, v katero lahko spravite svoja kolesa, bo v soboto, 28. julija, ob 8.40 odpeljal iz Gradeža proti Kopru s postankoma v Tržiču in Trstu. Popoldne se bo po isti poti vrnil nazaj. V Tržiču bo mogoče prestopiti na avtobusno linijo za prevoz koles, ki pelje do Krmina. V nedeljo ob 7.35 bo šlo v obratni smeri – iz Kopra in po postankih v Trstu in Tržiču do Gradeža oziroma Krmina.

Gre za poskusno brezplačno storitev KoloBus (tudi za potnike brez koles), ki so jo vpeljali v okviru čezmejnega projekta vzpostavljanja multimodalnih povezav ob kolesarski trasi Adriabike z naslovom Inter Bike II v okviru programa sodelovanja Interreg V-A Italija-Slovenija. Tovrstni prevozi v Furlaniji-Julijski krajini sicer že uspešno delujejo, v slovenski Istri pa so novost. Njihov namen je ponuditi kolesarskim turistom odkrivanje lepot izbranega območja s pomočjo avtobusa, ki skrajša potovanje in ponudi počitek tistim, ki celotne trase ne bi zmogli prekolesariti. Poleg trajnostne oblike mobilnosti omogoča odkrivanje turističnih znamenitosti čezmejnega območja vzdolž celotne kolesarske trase Adriabike od Kranjske Gore do Ravene v Italiji.

Koprska in tržiška občina nameravata omenjeno brezplačno avtobusno povezavo ponovno ponuditi tudi prihodnje leto in v Kopru poskusno vpeljati še avtobusno povezavo med Koprom, Hrvatini in Škofijami, saj v Hrvatinih načrtujejo ureditev novega odseka kolesarske poti. V prihodnjih dveh letih pa se lahko nadejamo še štirih multimodalnih storitev prevoza koles z avtobusom in ladjo, ki bodo povezale kolesarski poti Adriabike in Alpe Adria od Salzburga do Gradeža. Tako bosta v Beneški laguni poskusno uvedeni dve ladijski povezavi za prevoz koles med priljubljenima letoviščema, Bibione in Caorle, ter po reki Lemene. Prva povezava bo novost v Beneški laguni in bo skrajšala kolesarjenje po kopnem delu trase Adriabike, druga ladijska linija pa bo zaledje lagune povezala z obalnimi letovišči.

Ministrstvo za javno upravo bo objavilo javni razpis za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije

Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je kot Organ upravljanja, izdala odločitev o podpori za Javni razpis za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije GOŠO 3A. Javni razpis se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi 2 »Povečanje dostopnosti do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti«, prednostne naložbe 2.1 »Širitev širokopasovnih storitev in vzpostavljanje visokohitrostnih omrežij ter podpora prevzemanju nastajajočih tehnologij in omrežij za digitalno gospodarstvo«. Kar prispeva k doseganju specifičnega cilja »Dostop do širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev na območjih, kjer širokopasovna infrastruktura še ni zgrajena in kjer hkrati ni tržnega interesa za njeno gradnjo«.

Obdobje upravičenosti stroškov je od 1.9. 2018 do 30.11. 2021. Obdobje javno upravičenih izdatkov je od 1.9. 2018 do 31.12. 2021.

Za javni razpis se odobri finančna podpora iz Evropskega sklada za regionalni razvoj s pripadajočim nacionalnim javnim prispevkom iz državnega proračuna, skupna višina sredstev, namenjenih za izvedbo javnega razpisa znaša 13.610.400,00 EUR.

Za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija bo na voljo nekaj manj kot 7,6 milijona evrov razpisanih sredstev, za Zahodno Slovenijo pa nekaj več kot 6 milijonov evrov.

Namen javnega razpisa je sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij, ki bodo gospodinjstvom omogočala širokopasovni dostop s prenosno hitrostjo najmanj 100 Mb/s in elektronske komunikacijske storitve preko teh omrežij na območjih, kjer tem gospodinjstvom takšen dostop do širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev še ni omogočen, in kjer hkrati ni tržnega interesa za gradnjo takšnih širokopasovnih omrežij, ki bi omenjen dostop omogočala.

Več možnosti za spodbujanje zaposlovanja v projektu »Zaposli me« za obdobje 2017-2019

Brezposelni starejši od 50 let in starejši od 30 let z osnovnošolsko izobrazbo se bodo lahko zaposlili pri delodajalcu, takoj ob prijavi na zavod, delodajalec pa bo za njih dobil subvencijo za zaposlitev brezposelne osebe.

V zaposlitev s pomočjo subvencije se lahko vključijo brezposelni, ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih kriterijev:

  • so dopolnili 30 let ali več in so najmanj 12 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih,
  • so starejši od 50 let,
  • so dopolnili 30 let ali več in imajo končano največ osnovno šolo (ISCED 2),
  • so dopolnili 30 let ali več in bodo po vključitvi v programe socialne aktivacije znova postali dejavni na trgu dela.

S spremembo javnega povabila, ki je bila objavljena 10.7.2018, želi  Zavod za zaposlovanje spodbuditi zaposlovanje oseb iz teh ciljnih skupin, izboljšati dostop do čim hitrejše in kakovostne zaposlitve in poskrbeti za boljšo socialno vključenost ter enake možnosti na trgu dela.

Višina subvencije za zaposlitev je odvisna od števila kriterijev, ki so določeni v ciljni skupini brezposelnih in jih izpolnjuje kandidat za zaposlitev, torej 5.000 EUR, če ustreza enemu kriteriju iz ciljne skupine, 6.000 EUR, če ustreza dvema kriterijema in 7.000 EUR, če ustreza trem ali več kriterijem.

Za subvencijo je na voljo 50 milijonov evrov, 80 % sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, 20 % sredstev pa zagotavlja Republika Slovenija, od tega je 60 % sredstev namenjenih za osebe s stalnim prebivališčem v kohezijski regiji vzhodna Slovenija, 40 % pa za osebe s stalnim prebivališčem v kohezijski regiji zahodna Slovenija. Javno povabilo je odprto do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje pa do 31. 7. 2019 do 14.45, ko se izteče skrajni rok za predložitev ponudb.

Več o javnem povabilu na spletni strani Zavoda za zaposlovanje: https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/zaposli-me

Aktivno in povezano za nova delovna mesta in vključujočo družbo – »SocioLab«

Projekt »Aktivno in povezano za nova delovna mesta in vključujočo družbo »SocioLab«« je namenjen vzpostavitvi celovitega ekosistema za krepitev potencialov posameznikov, iniciativ in skupnosti z namenom razmaha socialne ekonomije (socialnih podjetij in zadrug) ter s tem povezanega ustvarjanja in ohranjanja kvalitetnih in trajnih delovnih mest v sektorju socialne ekonomije ter širitve ponudbe dostopnih (družbeno) inovativnih produktov (storitev in proizvodov), ki bodo zagotavljali večjo socialno vključenost ranljivih skupin, prispevali k zmanjševanju revščine in večanju kvalitete življenja ter gospodarskemu in družbenemu razvoju v Podravski regiji.

Preberi več o Aktivno in povezano za nova delovna mesta in vključujočo družbo – »SocioLab«

Evropski denar tudi za ohranitev evrazijskega risa v Sloveniji

Na pobudo mednarodnega projekta Interreg-3Lynx tudi v Sloveniji v začetku junija obeležujemo mednarodni dan risov. V Sloveniji pa obeležujemo tudi 45-letnico ponovne naselitve risov.

Trajanje mednarodnega projekta je 3 leta, od 1. 7. 2017 do 30. 6. 2020.

Pri mednarodnem projektu sodeluje  12 partnerjev iz 6 držav;  Češke, Nemčije, Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije.

Skupna vrednost projekta znaša 2.318.783,94 EUR, od tega ima Zavod za gozdove na voljo 214.060,49 EUR, 15 % je lastni delež.

Preberi več o Evropski denar tudi za ohranitev evrazijskega risa v Sloveniji

Evropska sredstva za spodbude pri zaposlovanju mladih

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, organ upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, je izdala odločitev o finančni podpori za program »Spodbude za zaposlitev mladih«. Skupna višina sredstev, namenjenih za program, je dobrih 3,7 milijona evrov, od tega bo Evropski socialni sklad prispeval 3 milijone evrov.

Program bo mladim do vključno 29. leta, ki bodo uspešno s potrjenim podjetniškim načrtom zaključili podjetniško usposabljanje v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje projektov spodbujanja podjetništva med mladimi v obdobju od 2017 do 2019, omogočil prehod v subvencionirano samozaposlitev v gospodarskih subjektih, novoustanovljenih s strani teh oseb. Mladim, ki bodo uspešno zaključili inovativne projektne aktivnosti v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje inovativnih projektov za zaposlovanje mladih za leti 2018 in 2019, bo omogočen prehod v subvencionirano zaposlitev pri delodajalcih, ki bodo pred tem izbrani na javnem povabilu in se bodo prav zaradi subvencije lažje odločili za njihovo zaposlitev. S tem se bo spodbujalo prvo ali ponovno vključitev mladih na trg dela in hkrati dolgoročno povečevalo njihove zaposlitvene možnosti.

Subvenciji za samozaposlitev in za zaposlitev osebe pri delodajalcu znašata 5.000 evrov za vsaj 12 mesecev neprekinjenega dela za polni delovni čas. Pričakuje se, da bo zaposlitev po izteku 12 mesecev ohranilo 72 odstotkov vključenih mladih iz Kohezijske regije Vzhodna Slovenija in 75 odstotkov iz Kohezijske regije Zahodna Slovenija.

Več informacij: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – Območje Meže z Mislinjo – I. faza

Namen operacije »Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – Območje Meže z Mislinjo – I. faza« je zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju pomembnega vpliva poplav OPVP Ravne Prevalje in OPVP Dravograd – območje Otiški vrh. Z načrtovanimi celostnimi ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti ob Meži, Mislinji in Homšnici bo zagotovljena dolgoročna poplavna varnost na obravnavanem območju. Hkrati pa bo dolgoročno zagotovljen omejen vpliv podnebnih sprememb na poplavno ogroženost območja.

Zaradi različne stopnje pripravljenosti posameznih faz, zlasti v zvezi s postopki presoje vplivov na okolje glede na zahteve Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, je predvidena delitev celovitega projekta »Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – Območje Meže z Mislinjo« na dve fazi, ki je nujna za doseganje mejnikov za okvir uspešnosti operativnega programa:

–              Prva faza vključuje vse gradbene ukrepe, razen izvedbenega dela ureditve zadrževalnika visokih voda na Poljani in pripravljalne aktivnosti za drugo fazo;

–              Druga faza vključuje izvedbeni del zadrževalnika visokih voda na Poljani in vse preostale aktivnosti, ki so potrebne za izvedbo celovitega projekta.

Skupna višina sredstev, namenjenih za izvedbo operacije, znaša 19.014.905,00 EUR. Prispevek na programskem območju Kohezijska regija Vzhodna Slovenija znaša 18.968.238,00 (od tega podpora Evropske unije 15.174.590,40  EUR in nacionalni javni prispevek iz državnega proračuna 3.793.647,60 EUR).

Upravičenec do finančnega prispevka je Direkcija Republike Slovenije za vode.

V okviru projekta bo 2.000 ljudi deležnih koristi od ukrepov varstva pred poplavami.

Operacija se bo predvidoma izvajala do 31. decembra 2022.

Memoranduma o soglasju za izvajanje Norveškega finančnega mehanizma in finančnega mehanizma EGP 2014-2021

 

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je v vlogi Nacionalne kontaktne točke dne 17. aprila organizirala podpis Memoranduma o soglasju za izvajanje Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) 2014–2021, ki je bil podpisan z Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško ter Memoranduma o soglasju za izvajanje Norveškega finančnega mehanizma 2014–2021, ki je bil podpisan s Kraljevino Norveško. S tem je zagotovljena dodelitev 37,7 milijona evrov sredstev finančnih mehanizmov Sloveniji. Za finančni mehanizem EGP je namenjenih 19,9 milijona evrov, za Norveški finančni mehanizem pa 17,8 milijona evrov.

 Finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora in Norveški finančni mehanizem sta mehanizma, ki sta namenjena zmanjšanju ekonomskih in socialnih razlik v Evropskem gospodarskem prostoru in hkrati izboljšanju dvostranskih odnosov s 15 državami na območju severne, osrednje in južne Evrope.

Prispevek finančnih mehanizmov v obdobju 2014–2021 temelji na viziji skupnega delovanja za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo, ki se bo uresničevala skozi doseganje dveh ciljev: zmanjšanja gospodarskih in socialnih razlik med državami in krepitve sodelovanja z državami donatoricami.

V okviru procesa programiranja in usklajevanja med deležniki sta bila v Sloveniji oblikovana predloga za dva programa, tj. program Krepitev človeških virov, vezan na prednostno področje Inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost in program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, vezan na prednostno področje Okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo. Poleg dveh programov je Slovenija v obdobju 2014–2021 upravičena tudi do treh skladov: Sklada za bilateralne odnose, Sklada za civilno družbo ter Krovnega sklada za dostojno delo in tristranski dialog.

Po podpisu obeh Memorandumov o soglasju bo Slovenija oziroma v njenem imenu SVRK državam donatoricam predložila vsebinsko poglobljeni zasnovi programov, na podlagi katerih bosta sklenjena Sporazuma o programih, in sicer za vsak program posebej. Podpisana Sporazuma o programu Krepitev človeških virov in o programu Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje bosta podlaga za javne razpise in črpanje sredstev iz finančnih mehanizmov.

Slovenija tako prehaja že v tretje obdobje izvajanja Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma. V zadnjih letih je z 29 milijoni evrov uresničila več kot 120 projektov. Ti zajemajo različna področja od okolja in klimatskih sprememb, biotske raznovrstnosti, ekosistemov in spremljanja okolja ter celostnega načrtovanja in nadzora do civilne družbe, človekovega in socialnega razvoja. Prav na slednjem so bili narejeni številni premiki, saj so se projekti posvečali javnemu zdravju, enakosti spolov in usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Dotaknili pa so se tudi naravne in kulturne dediščine, raziskav in štipendij ter dostojnega dela in tristranskega dialoga.