Za odpravljanje gospodarske in socialne škode zaradi pandemije koronavirusa, zagon evropskega gospodarstva ter ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest je Evropska komisija predlagala obsežen načrt okrevanja za Evropo, ki temelji na koriščenju celotnega potenciala proračuna EU. Da bi bilo okrevanje vzdržno, enakomerno, vključujoče in pravično za vse države članice, Evropska komisija predlaga oblikovanje novega instrumenta za okrevanje, NextGenerationEU, ki bo vključen v učinkovit, sodoben in prenovljen dolgoročni proračun EU. Evropska unija bo z instrumentom „Next Generation EU“, vrednim 750 milijard evrov, in s ciljno usmerjenimi okrepitvami za dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027 povečala skupno finančno zmogljivost proračuna EU na 1 850 milijard evrov.
V načrtu za okrevanje so opredeljena štiri prednostna področja delovanja. To so obnova in dodatna utrditev notranjega trga; zagotovitev naložb brez primere po vzoru Marshallovega načrta; globalno ukrepanje unije in upravljanje. Odziv EU na koronavirusno krizo bo razporejen čez obdobje do leta 2027 in bo najintenzivnejši v prvih, ključnih letih okrevanja. EU bo za zagotovitev učinkovitega odziva uporabila vrsto različnih instrumentov, ključni instrument pa je „Next Generation EU“, ki ima tri stebre:
- Pomoč državam članicam, da bi okrevale in odpravile posledice krize ter iz krize izšle močnejše kot pred njo
Ključno vlogo pri uravnoteženem in trajnostnem okrevanju bodo imele javne naložbe. Zato se bo glavni del
finančnih sredstev instrumenta Next Generation EU (več kot 80 %) uporabil za podporo javnim naložbam
in ključnim strukturnim reformam v državah članicah ter bo usmerjen predvsem tja, kjer je učinek krize
najhujši in so potrebe največje. Za doseganje teh pomembnih ciljev bo bistvenega pomena mehanizem za okrevanje in odpornost skupaj s kohezijsko politiko in mehanizmom za pravični prehod. Njihovo izvajanje bo vključeno v evropski semester. Poleg tega bo okrepljeni Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja podpiral podeželska območja pri izvajanju potrebnih strukturnih sprememb v skladu z evropskim zelenim dogovorom.
- Zagon gospodarstva in spodbujanje zasebnih naložb
Potrebni so nujni ukrepi za zagon gospodarstva in vzpostavitev pogojev za okrevanje, ki ga bodo poganjale zasebne naložbe v ključne sektorje in tehnologije, od omrežij 5G do umetne inteligence, od čistega vodika do energije iz obnovljivih virov na morju. Ta naložbena prizadevanja ne bodo uspela brez zdravih podjetij, toda do konca leta se bo verjetno na stotisoče podjetij znašlo v hudi finančni stiski. Komisija zato predlaga nov instrument za podporo plačilni sposobnosti, da bi zagotovila nujno pomoč zdravim podjetjem, ki so zaradi krize v negotovem položaju. To jim bo pomagalo prebroditi najtežje razmere ter podprlo njihovo zeleno in digitalno preobrazbo. Komisija predlaga tudi okrepitev vodilnega evropskega naložbenega programa InvestEU, da bi po vsej Uniji pritegnili zasebne naložbe na področjih, kot sta trajnostna infrastruktura in digitalizacija. Komisija kot del teh prizadevanj predlaga ustanovitev novega instrumenta za strateške naložbe, da bi omogočili naložbe v ključne vrednostne verige, ki so bistvene za prihodnjo odpornost in strateško neodvisnost Evrope, in sicer v okviru zelenega in digitalnega prehoda.
- Izkušnje iz krize in reševanje strateških izzivov za Evropo
V krizi je prišel do izraza pomen evropskega sodelovanja in pokazalo se je, da mora Unija okrepiti svojo zmožnost odzivanja na krize in odpornost proti prihodnjim šokom. Komisija zato predlaga nov program za zdravje, namenjen krepitvi zdravstvene varnosti in pripravam na prihodnje zdravstvene krize. RescEU, mehanizem Unije na področju civilne zaščite, bo razširjen in okrepljen, da bi bila Unija pripravljena na odziv na prihodnje krize. Okrepljen bo tudi program Obzorje Evropa, da se bodo iz njega financirale življenjsko pomembne raziskave na področju zdravja, odpornosti ter zelenega in digitalnega prehoda. EU bo svoje svetovne partnerje podprla tudi na področju zunanjega delovanja, vključno s humanitarno pomočjo. Dodatna sredstva bodo namenjena tudi drugim programom EU, da bo prihodnji finančni okvir v celoti usklajen s potrebami v zvezi z okrevanjem. Mednje spada povečanje sredstev za skupno kmetijsko politiko in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo za okrepitev odpornosti kmetijsko-živilskega in ribiškega sektorja ter zagotovitev potrebnega obsega sredstev za krizno upravljanje.
Prožnejša orodja za ukrepanje v izrednih razmerah
Poleg posameznih programov se je v krizi še posebej pokazalo, kako pomembno je, da se Unija odzove hitro in prožno, da bi omogočila usklajen evropski odziv. Za to pa je potreben prožnejši proračun EU. Komisija tako predlaga tudi okrepitev prožnosti proračuna EU in instrumentov za ukrepanje v izrednih razmerah za obdobje 2021–2027.
Podrobneje o načrtu za okrevanje EU
Vir: Evropska komisija