Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja

Evropska komisija je 14. avgusta 2017 odobrila financiranje velikega kohezijskega projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja«, vendar so se priprave na projekt pričele že v finančni perspektivi 2007-2014. Začetek izvajanja projekta je bil torej v zadnjem četrttletju leta 2017, zaključek je predviden v letu 2020.

Projekt je bil opredeljen kot eden izmed prioritetnih projektov v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) za obdobje 2007-2013, za področje varstva okolja – področje voda. Celoten projekt je bil razdeljen v dva sklopa in sicer:

  • I. sklop: obsega dve fazi in sicer;
    • faza: nadgradnja sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnja povezovalnega kanala (naziv; C0) v Mestni občini Ljubljana in
    • faza: izgradnja III. faze Centralne čistilne naprave Ljubljana z dodatno kapaciteto priključenih enot (kapaciteta 555.000 prebivalnih enot) in terciarno stopnjo čiščenja.
  • II. sklop: obsega dograditev kanalskega omrežja v Mestni občini Ljubljana v aglomeracijah nad 2.000 prebivalnih enot.

V okviru omenjene finančne perspektive 2007-2013 sta bila pripravljena zahtevka za potrditev pomoči iz Kohezijskega sklada za I. sklop, tako za I. in II. fazo. Vloga za 1. Sklop ( I. faza) je bila posredovana na Mestno občino Ljubljana novembra 2011, za I. Sklop (II. faza) pa novembra 2012.

Na podlagi zahtevkov je Vlada RS s sklepom dne 10.6. 2014 sprejela izjavo o prednostni obravnavi 11. projektov, med katerimi sta bila tudi projekta:

  • Odvajanje in čiščenje odpadne vode na področju vodonosnika Ljubljanskega polja – I. sklop – Nadgradnja sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnja povezovalnega kanala (naziv; C0) v Mestni občini Ljubljana in
  • Odvajanje in čiščenje odpadne vode na področju vodonosnika Ljubljanskega polja – I. sklop – II. Faza – izgradnja III. faze Centralne čistilne naprave Ljubljana.

Na podlagi zahtevkov je Vlada RS s sklepom dne 10.6. 2014 sprejela izjavo o prednostni obravnavi 11. projektov, med katerimi sta bila tudi projekta:

  • Odvajanje in čiščenje odpadne vode na področju vodonosnika Ljubljanskega polja – I. sklop – Nadgradnja sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnja povezovalnega kanala (naziv; C0) v MOL in
  • Odvajanje in čiščenje odpadne vode na področju vodonosnika Ljubljanskega polja – I. sklop – II. Faza – izgradnja III. faze Centralne čistilne naprave Ljubljana.

Celotni projekt sestavljajo 3 deli:

– Del 1: Nadgradnja sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnja povezovalnega kanala (naziv; C0) v Mestni občini Ljubljana,

– Del 2: Izgradnja III. faze Centralne čistilne naprave Ljubljana,

– Del 3: Dograditev kanalizacije v aglomeracijah v Mestni občini Ljubljana.

Rezultat projekta bo na novo priključenih cca. 22.200 prebivalcev na odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Na območju največje aglomeracije Ljubljana se bo stopnja priključenosti na kanalizacijo povečala celo na 98%. Urejeno in nadzorovano odvajanje odpadnih voda bo prispevalo k varovanju kakovostnega stanja podzemnih voda. Z izgradnjo povezovalnega kanala z nazivom C0 se bo bistveno zmanjšala obremenitev obstoječega centralnega kanalizacijskega sistema v Ljubljani.

S predvideno nadgradnjo in posodobitvijo obstoječe Centralne čistilne naprave Ljubljana bo zagotovljena dovolj velika zmogljivost čiščenja v prihodnje. Skladno z veljavno zakonodajo bo izvedena terciarna stopnja čiščenja za vse že in na novo priključene prebivalne enote (populacijske enote). Višja stopnja energetske samozadostnosti Centralne čistilne naprave Ljubljana bo omogočila nižje stroške obratovanja.

Zgrajeno bo 131,5 km sanitarnih kanalov, 3 vakuumske postaje, 16 črpališč in zadrževalni bazen. Ukinjene bodo obstoječe manjše čistilne naprave, ki so preobremenjene, in črpališča odpadne vode.

Celotna vrednost investicije brez DDV je ocenjena na 111.167.201 EUR, viri financiranja pa so EU Kohezijski sklad, državni proračun in občinski proračun.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja