Nadzorni odbor za Operativna programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) je potrdil Končno poročilo o izvajanju, ki ga je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko do konca meseca marca 2017 posredovala Evropski komisiji.
V okviru OP ROPI je bilo za projekte s področja razvoja okoljske in prometne infrastrukture na razpolago dobre 1,6 milijarde evrov, od tega 1,41 milijarde iz Kohezijskega sklada in 150,4 milijonov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izpeljani projekti so pomembno prispevali k pogojem za rast in sicer z zagotavljanjem interoperabilnosti slovenskega železniškega omrežja, izboljšanjem stanja na področju trajnostne mobilnosti, izboljšanjem dostopnosti med kraji, izboljšanjem kakovosti okolja, izboljšanje stanja poplavne varnosti in z zagotavljanjem ustreznih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
Dinamika izvajanja OP ROPI 2007-2013
Glavni fizični učinki in rezultati, doseženi na področju prometne infrastrukture na osnovi izvedenih projektov, so naslednji:
- Posodobljenih 156 km javnih železniških prog;
- dosežena 100 % pokritost s signalom GSM-R na 1.200 km javnega železniškega omrežja;
- zgrajenih 52,4 km novih ter posodobljenih 49,3 km avtocestnih odsekov, kar omogoča nižje časovne stroške na leto v višini 48,26 mio evrov;
- zgrajenih 141.222 m2 protihrupnih ograj na obstoječih avtocestnih odsekih;
- 8,66 km zgrajenih novih cest in 30,89 km posodobljenih cest, od tega 7 obvoznic mestnih središč in 8 rekonstrukcij oz. modernizacij obstoječih cestnih povezav ter rekonstruiranih 10 mostov na državnem cestnem omrežju;
- ureditev 84 nivojskih prehodov cest na javni železniški progi, od tega zgrajenih 25 novih izven nivojskih križanj, ureditev 27 nivojskih prehodov z avtomatskim zavarovanjem, nadgrajeni 2 potniški postajališči, ukinjenih 32 nivojskih prehodov ter zgrajenih ali rekonstruiranih 41,5 km povezovalnih cest;
- zgrajenih 40,73 km kolesarskih prog;
- poglobljen vplovni kanal v bazenu I koprskega tovornega pristanišča iz -11,4m na -15m ter s tem povečanje zmogljivosti pretovora v bazenu I za 4,26 mio ton tovora;
- posodobljeno letališče Edvarda Rusjana Maribor;
- zgrajenih 12 parkirišč oz. 2.068 novih parkirnih mest »parkiraj in pelji se« v skupno 9 občinah, od tega v 4 mestnih občinah ter;
- izvedena integracija javnega potniškega prometa z uvedbo enotne vozovnice.
Z izvedbo projektov so bili tako fizični kazalniki učinkov in pričakovanih rezultatov iz OP ROPI doseženi in mnogi celo preseženi, zato lahko ocenjujemo, da je njihov vpliv na razvoj Republike Slovenije zelo velik.
Na področju okolja je bilo izvedenih 48 projektov, na področju ravnanja s komunalnimi odpadki 5 projektov. Na področju Varstvo okolja – področje voda je bilo izvedenih 43 projektov; od tega je bilo na področju odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode 24 projektov, kar pomeni da je bilo na 50-ih območjih poselitve oziroma aglomeracij, katerih obremenitev presega 2.000 populacijskih ekvivalentov, zgrajenih 670 km kanalizacijskih vodov in da je bilo zgrajenih 43 čistilnih naprav. Na področju oskrbe prebivalstva s pitno vodo je bilo izvedenih 16 projektov ki se nanašajo na novogradnjo in hidravlično izboljšavo vodovodnih sistemov, kar pomeni da je bilo zgrajenih 1.190 km vodovodnega omrežja. Na področju zmanjševanja škodljivega delovanja voda so bili izvedeni 3 projekti, ki se nanašajo za izboljšanje poplavne varnosti in vzpostavitev sistema za celovito spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji ter natančneje napovedovanje izrednih hidroloških pojav.
Na področju trajnostne rabe energije je bilo od leta 2007 do konca 2015 izvedenih 14 javnih razpisov in v okviru teh zaključenih 587 operacij, in sicer 15 operacij energetske sanacije bolnišnic, 17 operacij energetske sanacije srednjih šol, 20 operacij energetske sanacije domov za starejše, 303 operacije stavb v lasti lokalnih skupnosti, 7 operacij visokih šol, 33 operacij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v gospodarstvu, 22 operaciji prenove javne razsvetljave, 45 investicij v okviru treh javnih razpisov za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso in 125 investicij v okviru treh javnih razpisov za individualne sisteme na lesno biomaso.