Novo strokovno spletno omrežje EU za spodbujanje rasti in povezanosti v obmejnih regijah EU

Na voljo je novo strokovno spletno omrežje EU, ki je del desetih ukrepov, za katere se zavzema Evropska komisija s svojim komunikacijskim načrtom »Spodbujanje rasti in povezanosti v obmejnih regijah EU«. S tem želi poudariti načine, s katerimi lahko Evropa zmanjša kompleksnost, dolžino in stroške čezmejnega vzajemnega delovanja in promovira združevanje storitev vzdolž notranjih meja EU. Komunikacijski načrt je rezultat dveletnih intenzivnih raziskav in dialoga z obmejnimi nosilci interesnih skupin, nacionalnih oblasti držav članic EU in partnerskih držav ter regionalnih/lokalnih oblasti. Za več informacij obiščite spletno stran: http://ec.europa.eu/regional_policy/en/information/publications/communications/2017/boosting-growth-and-cohesion-in-eu-border-regions

Predlagani ukrepi se osredotočajo na povečanje konkurenčne in povezljive situacije obmejnih regij z naglaševanjem odpravljanja nekaterih pravnih in administrativnih omejitev, ki trenutno onemogočajo tesnejše sodelovanje in vzajemno delovanje. V »Osrednji obmejni točki« so strokovnjaki Evropske komisije glede čezmejnih zadev, ki bodo koordinirali ukrepe in podpirali nacionalne in regionalne oblasti, da se soočajo s pravnimi in administrativnimi ovirami meja.

Za krepitev in poglabljanje obmejne skupnosti potrebujejo tudi vaš vložek, zato vas spodbujajo, da pričnete dialog, delite svoje primere dobrih praks in si izmenjujete vaše vsakodnevne izkušnje glede vzpostavljanja vzajemnega delovanja v čezmejnih regijah. Ta platforma vam bo ponudila možnosti, da se učite drug od drugega, ter da pridobite nove informacije glede delovanja okoli mej EU. Prijavite se lahko na tej povezavi: https://ec.europa.eu/futurium/en/user/register

Preberi več o Novo strokovno spletno omrežje EU za spodbujanje rasti in povezanosti v obmejnih regijah EU

Javni poziv za ažuriranje veljavnega seznama neodvisnih strokovnjakov za ocenjevanje kakovosti projektnih predlogov

Na spletni strani čezmejnega programa Interreg Italija-Slovenija 2014-2020 je objavljen Javni poziv za ažuriranje veljavnega seznama neodvisnih strokovnjakov za ocenjevanje kakovosti projektnih predlogov.

Preberi več o Javni poziv za ažuriranje veljavnega seznama neodvisnih strokovnjakov za ocenjevanje kakovosti projektnih predlogov

EU fina točka na Informativi 2018, 26. in 27. januarja 2018

Kaj omogočamo mladim z EU sredstvi,  vse to in še več na Informativi 2018

Na letošnji  10. Informativi 2018, ki bo 26. In 27. januarja 2018 na Gospodarskem razstavišču, bo prisotna tudi Fina EU točka, Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Ob obisku Fine EU točke boste lahko izvedeli kaj vse omogočamo mladim z EU sredstvi. Mladi boste lahko v okviru evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 izkoristili številne priložnosti pri reševanju podjetniških izzivov, zaposlovanju in izobraževanju. Kaj vse lahko izkoristijo mladi do 29. leta starosti, kaj nudimo študentom, mladim podjetnikom, iskalcem prve zaposlitve,…

Za vas smo pripravili tudi zabavni kviz, ob pravilnem odgovoru boste dobili tudi praktično nagrado.

Vabljeni, da nas obiščete na 10. Informativi 2018, od 9.- 18. ure.

Fina EU točka – kontaktna točka o možnostih sofinanciranja iz sredstev EU skladov.

Celovita energetska sanacija objektov Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za infrastrukturo

 

V okviru prednostne naložbe Spodbujanje energetske učinkovitosti, pametnega upravljanja z energijo in uporabo obnovljivih virov  energije v javni infrastrukturi, vključno z javnimi stavbami, in stanovanjskem sektorju je bila izdana še ena odločitev o podpori in sicer za  energetsko prenovo več stavb v lasti Republike Slovenije. Operacijo bosta izvedla Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za infrastrukturo

V okviru operacije se bodo energetsko prenovile stavbe v sklopu Centra za oskrbo Gotenica, policijska akademija Tacen, Policijska uprava Nova Gorica in Policijska postaja Idrija, za katere je investitor Ministrstvo za notranje zadeve ter objekt na Kotnikovi ulici 19a v Ljubljani, za katerega je investitor Ministrstvo za infrastrukturo. Operacija se bo predvidoma izvedla z javno – zasebnim partnerstvom, in sicer po principu energetskega pogodbeništva, pri čemer bo skupna tlorisna površina obnovljenih stavb 35.172,50 m2.

Skupna višina sredstev, namenjenih za izvedbo operacije znaša 6.536.123,34 EUR, od tega podpora Evropske unije 2.215.308,73 EUR in nacionalni javni prispevek iz državnega proračuna 390.936,84 EUR.

 

 

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja

Evropska komisija je 14. avgusta 2017 odobrila financiranje velikega kohezijskega projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja«, vendar so se priprave na projekt pričele že v finančni perspektivi 2007-2014. Začetek izvajanja projekta je bil torej v zadnjem četrttletju leta 2017, zaključek je predviden v letu 2020.

Projekt je bil opredeljen kot eden izmed prioritetnih projektov v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) za obdobje 2007-2013, za področje varstva okolja – področje voda. Celoten projekt je bil razdeljen v dva sklopa in sicer:

  • I. sklop: obsega dve fazi in sicer;
    • faza: nadgradnja sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnja povezovalnega kanala (naziv; C0) v Mestni občini Ljubljana in
    • faza: izgradnja III. faze Centralne čistilne naprave Ljubljana z dodatno kapaciteto priključenih enot (kapaciteta 555.000 prebivalnih enot) in terciarno stopnjo čiščenja.
  • II. sklop: obsega dograditev kanalskega omrežja v Mestni občini Ljubljana v aglomeracijah nad 2.000 prebivalnih enot.

Preberi več o Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja

Evropska sredstva za izboljšanje stanja barij v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem in za vzdrževanje kmetijske krajine na Goričkem

Za slabega 2 milijona evrov vredno naložbo na programskem območju kohezijska regija Zahodna Slovenija bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval skoraj 1,6 milijona evrov za izboljšanje stanja barij v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem.

Namen operacije je izboljšanje stanja ohranjenosti treh evropsko pomembnih habitatnih tipov in dveh vrst rastlin in živali, vezanih na barja in mokrotne travnike v okviru desetih posebnih ohranitvenih območij v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem. Navedeno izboljšanje bo mogoče doseči z učinkovitejšim upravljanjem relevantnih površin, zato bo izveden odkup potrebnih zemljišč. Tako bo na 53,7 ha površin z ukrepi odstranjevanja zarasti invazivnih tujerodnih vrst ter z vzpostavitvijo primerne kmetijske prakse izboljšano stanje ohranjenosti. Na 11,3 ha površin pa bo z izboljšanjem vodnega režima in odstranitvijo večje zarasti omogočena obnovitev habitatnih tipov ter vrst rastlin in živali. Nekatera območja bodo tudi dostopna za obiskovalce z oblikovano vsebino za interpretacijo narave.

Za približno 1,8 milijona evrov vredno naložbo na programskem območju kohezijska regija Vzhodna Slovenija pa bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval skoraj 1,4 milijona evrov za vzdrževanje kmetijske krajine na Goričkem.

Namen naložbe je z varstvenimi ukrepi izboljšati pogoje in stanje dveh vrst ptic, treh vrst metuljev, dveh vrst hroščev, treh vrst netopirjev in treh travniških habitatnih tipov, ki so na Goričkem v neugodnem ohranitvenem stanju. Z ukrepom košnje se bo na 49 ha treh travniških habitatnih tipov in na 31 ha travnikov oziroma habitatov za strašničinega in temnega mravljiščarja izboljšalo stanje ohranjenosti. Z drugimi neposrednimi varstvenimi ukrepi pa se bo izboljšalo 87 ha zemljišč, in sicer travniških visokodebelnih sadovnjakov, travnikov, mejic in delno zaraščenih površin.

Več informacij na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/7955/

 

 

Nove vsebine na območju Krasa

Trenutno se na Krasu izvaja več projektov, sofinanciranih iz lokalnih, nacionalnih in evropskih virov v okviru različnih programov. V prispevku več o pričakovanih rezultatih projektov, ki bodo prispevali k oblikovanju turistične ponudbe enega od stebrov turistične destinacije Kras, gradu Štanjel. Vsi projekti sledijo strategiji za prostorski razvoj Krasa, kot turistične destinacije, ki je nastala v okviru strateškega projekta KRAS-CARSO – Celoviti strateški načrt za razvoj slovenskega dela Krasa. V okviru programa Turistična destinacija Kras bodo ti projekti prispevali k načrtovanim ukrepom za povečanje prepoznavnosti turistične destinacije ter za razvoj njegovega turizma.

Pri usmerjanju in podpori oblikovanja strategije je veliko prispevala tudi Regionalna pisarna Štanjel, ki deluje v Sektorju za evropsko teritorialno sodelovanje, v okviru Službe Vlade Republike Slovenija za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Delovanje Regionalne pisarne Štanjel, ki bo naslednje leto praznovala 20 let svojega delovanja, je usmerjeno predvsem v izvajanje nalog nacionalnega organa na programih čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo. V aktualnem programskem obdobju sodeluje na Programu sodelovanja Italija-Slovenija 2014-2020. Poleg vloge nacionalnega organa pa opravlja tudi naloge Info točke programa, ki je prva kontaktna točka za slovenske prijavitelje in bodoče upravičence. Info točka svetuje bodočim prijaviteljem pri prijavah na razpise, upravičencem pri administrativnem izvajanju projektov ter v te namene tudi pripravlja informativne delavnice in skrbi za informiranje širše javnosti o izvajanju evropske teritorialne politike.

Preberi več o Nove vsebine na območju Krasa

KRAS V ČEZMEJNIH PROGRAMIH SODELOVANJA

Kras je kot del Obalno-kraške regije upravičeno območje dveh čezmejnih programov evropskega teritorialnega sodelovanja INTERREG Italija-Slovenija in INTERREG Slovenija-Hrvaška tudi v tekočem programskem obdobju 2014-2020. Že v programskem obdobju 2007 -2013 sta oba čezmejna programa spodbujala skupno trajnostno teritorialno integracijo znotraj funkcionalnih čezmejnih območij (kot je Kras) z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti in zagotavljanja trajnostnega upravljanja naravnih virov. Oba aktualna programa pa nadgrajujeta to prednostno nalogo iz preteklega programskega obdobja in omogočata podporo ohranjanju, varstvu, promociji ter razvoju naravne in kulturne dediščine. Sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj so tako namenjena sofinanciranju projektnih aktivnosti, ki so usmerjene v pripravo študij, popise habitatov in vrst, v raziskave in izvedbo pilotnih projektov ohranjanja in obnove kulturne dediščine, v integrirano upravljanje območij Natura 2000, v promocijo endogenih potencialov naravne in kulturne dediščine za namen razvoja trajnostnega turizma ter  razvoja trajnostnih turističnih produktov in storitev (npr. tematske poti, kolesarske poti…).

Preberi več o KRAS V ČEZMEJNIH PROGRAMIH SODELOVANJA

Prvi skupni čezmejni projekti na Goriškem v finančni perspektivi 2014-2020

Na novogoriškem Trgu Evropa so 28.11. 2017 s prireditvijo pospremili začetek izvajanja projektov v okviru celostnih teritorialnih naložb, ki so jih pripravili v Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje na Goriškem (EZTS-GO).

Preberi več o Prvi skupni čezmejni projekti na Goriškem v finančni perspektivi 2014-2020

Za financiranje razvoja in podjetništva Sklad skladov, kjer bo do leta 2022 na voljo 253 milijonov evrov

Z odločitvijo o finančni podpori Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, organa upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, Slovenija začenja izvajanje finančnih instrumentov. Zanje je v izvajanju kohezijske politike programskega obdobja 2014–2020 namenjenih 253 milijonov evrov povratnih evropskih sredstev, ki jih bo v obliki Sklada skladov upravljala Slovenska izvozna in razvojna banka d. d. (SID). Finančni instrumenti so pomemben instrument izvajanja razvojnih politik na ravni EU, s katerimi se spodbuja investicijska vlaganja in tekoče poslovanje z dolžniškim in lastniškim financiranjem. V skladu z Operativnim programom za izvajanje kohezijske politike 2014–2020 bo Slovenija sredstva s tega področja usmerjala v raziskave, razvoj in inovacije, mala in srednje velika podjetja, v energetsko učinkovitost ter urbani razvoj.

Finančne instrumente bomo v Sloveniji izvajali dvostopenjsko preko Sklada skladov, ki ga bo upravljala SID banka. Sredstva bodo končnim prejemnikom na voljo preko finančnih institucij, javnih skladov oz. ponudnikov rizičnega kapitala, in sicer v obliki ugodnih posojil (vključno z mikroposojili) ter tveganega kapitala.

Struktura z enim Skladom skladov in tematskimi podskladi vključuje številne prednosti, kot so na primer enotna struktura upravljanja, ekonomija obsega, večja stroškovna učinkovitost, itd.  Upravljavec sklada skladov bo na podlagi konkurenčnega postopka izbiral izvajalce (banke, hranilnice, javne sklade itd.) finančnih instrumentov, ti pa bodo morali prenesti na končne prejemnike vse ugodnosti, ki jih bodo pridobili iz Sklada skladov, kar se bo odražalo v nižji obrestni meri, nižjih potrebnih zavarovanjih, moratorijih na odplačevanje kreditov, daljši ročnosti kreditov itd.

Končni prejemniki, torej podjetja, zavodi, občine, ESCO podjetja (energetska sanacija) ter posamezniki, bodo ugodne vire lahko pridobili za naslednje vrste razvojnih naložb:

–              zagon podjetja in zgodnja faza rasti,

–              rast in razvoj podjetja (širitev dejavnosti, vstop na nove trge itd.),

–              raziskovalno razvojne projekte in z njimi povezane naložbe,

–              energetsko sanacijo zgradb v javnem sektorju,

–              naložbe s področja sanacije degradiranih področij znotraj mestnih občin.

Preberi več o Za financiranje razvoja in podjetništva Sklad skladov, kjer bo do leta 2022 na voljo 253 milijonov evrov