Eu-skladi

Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je izdala Odločitev o podpori za operacijo Platforma CzK.

Naložbo sofinancirata EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Od tega je predvidenih okoli 65% za vzhodno in 35% zahodno kohezijsko regijo.

Januarja 2016 je Ministrstvo za kulturo RS izdalo sklep o začetku postopka priprave projekta za neposredno potrditev operacije “Center za kreativnost “in aprila 2016 sklep o potrditvi upravičenca – s katerim je vzpostavitev in pripravo projekta poverilo nacionalnemu javnemu zavodu Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO).  MAO je osrednja slovenska organizacija za področje arhitekture in oblikovanja. Na podlagi strateškega načrta zavoda je eno od nacionalnih vozlišč kulturnega in kreativnega sektorja, ki spodbuja, promovira, predstavlja in podpira dejavnosti sektorja v povezavi z gospodarstvom, znanostjo, izobraževanjem in drugimi sektorji. Deluje kot interdisciplinarna platforma za podporo kulturnemu in kreativnemu sektorju, za zagotavljanje podpornega okolja in izvajanje ukrepov za razvoj ter opolnomočenje potencialov družbene in ekonomske vrednosti kulturno-kreativnega sektorja. Povezuje se s strokovnimi institucijami v slovenskem kulturnem prostoru in v tujini ter spodbuja in podpira dejavnosti kulturnega in kreativnega sektorja.

Preberi več o PREDSTAVITEV ODLOČITVE O PODPORI ZA OPERACIJO »CENTER ZA KREATIVNOST (CzK)«

V slednjem vam na kratko predstavljamo javni razpis za izvedbo projekta “Informiranje in pravno svetovanje tujcev na področju mednarodne zaščite”, št. 430-227/2017, ki se financira s strani Evropske unije iz Sklada za azil, migracije in vključevanje, in katerega naročnik je Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve.

Predmet javnega razpisa je informiranje in pravno svetovanje tujcev na področju mednarodne zaščite, in sicer tujcem, ki izrazijo namen podati prošnjo za mednarodno zaščito in kasneje prosilcem, zagotoviti temeljna postopkovna jamstva glede informiranja: obveščenost o postopku, pravicah, obveznostih in posledicah neupoštevanja obveznosti in nesodelovanja s pristojnimi organi, za obdobje 36 mesecev od pričetka izvajanja projekta oziroma do porabe sredstev, namenjenih za izvajane projekta, v kolikor bodo ta sredstva porabljena pred navedenim obdobjem izvajanja projekta.

Preberi več o Predstavitev javnega razpisa za izvedbo projekta “Informiranje in pravno svetovanje tujcev na področju mednarodne zaščite”

Kratka prestavitev primera dobre prakse medsektorskega pristopa načrtovanja zelenih in modrih koridorjev za prosti pretok  ekosistemov.

Sledeči prispevek govori o primeru dobre prakse medsektorskega načrtovanja zelenega koridorja znotraj urbanega prostora, kar omogoča več zelenih površin in prostega pretoka ekosistema, predvsem za ptice znotraj vodnega področja.

Škocjanski zatok je nekoč veljal za degradirano področje kot neurejeno odlagališče odpadkov, kar je predstavljalo hudo ekološko breme za področje Kopra. Po ureditvi omenjenega zatoka je Koper pridobil več zelenih površin, ptice in ljudje pa bolj zdravo okolje. Primer dobre prakse nakazuje na možnosti in potrebe po tovrstnih zelenih površinah.

Preberi več o Zeleni obali naproti– primer Slovenije

Z razpisi za mala in srednje velika podjetja se med drugim spodbuja inovativna start-up podjetja, naložbe v raziskave in inovacije, povezave in sinergije med podjetji, centri za raziskave in razvoj in visokošolskim izobraževalnim sektorjem.  Spodbuja se vlaganje v  poslovno infrastrukturo. Podjetja se spodbuja k usmeritvi za uporabo obnovljivih virov energije in za energetsko učinkovitost javnih stavb, ter k razvoju IKT tehnologij za lažje poslovanje. Spodbujajo se ukrepi za večjo urbano mobilnost in izboljšanje kakovosti zraka, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, oskrbo s kakovostno pitno vodo ter rast podjetij na področju lesa.

Trenutni aktualni javni razpisi so:

–Podpora strateškim razvojno inovacijskim partnerstvom na prioritetnih področjih pametne specializacije;

–Sofinanciranje tržnih raziskav na tujih trgih v letih 2016 in 2017;

–Dopolnjevanje SME instrumenta – Faza 1;

–Sofinanciranje stroškov pridobitve certifikatov po mednarodnih standardih v letu 2017;

-Sofinanciranje aktivne udeležbe podjetij na mednarodnih poslovnih dogodkih v tujini v letu 2017;

–Sofinanciranje daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije za obdobje 2016 do 2020;

–Sofinanciranje operacij gradnje novih manjših objektov za proizvodnjo električne energije iz vetrnih elektrarn in malih hidroelektrarn;

–Spodbude za rast podjetij na področju rabe lesa v letu 2017.

Preberi več o Aktualne možnosti, ki jih nudimo malim in srednje velikim podjetjem z EU sredstvi

Za različne ciljne skupine brezposelnih je na voljo več oblik sofinanciranja zaposlitev preko različnih Evropskih skladov. V slednjem so predstavljena tri javna povabila in javni razpis.

Javno povabilo za usposabljanje na delovnem mestu – mladi 2016/2017,

katero se vodi preko Zavoda RS za zaposlovanje. Evropska sredstva za sofinanciranje so iz Evropskega socialnega sklada.

Ciljne skupine brezposelnih

V usposabljanje na delovnem mestu vključimo brezposelne, stare do 29 let oziroma mlajše od 30 let, ki so najmanj 3 mesece prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb na Zavodu.

Pri vključevanju brezposelnih iz ciljne skupine, ob upoštevanju njihovega poklica, izobrazbe, delovnih izkušenj in osebnih kompetenc, dajemo prednost:

 

• brezposelnim, ki v zadnjih 2 letih še niso bili vključeni v noben program,
• brezposelnim z večjimi možnostmi za uspešen zaključek programa,
• brezposelnim z večjimi možnostmi za nadaljevanje zaposlitve po zaključku programa,
• brezposelnim s socialnimi in zdravstvenimi ovirami ter
• brezposelnim, ki so dlje časa prijavljeni med brezposelnimi.

Na kratko o povabilu

Omogoča vam, da brezposelne spoznate v konkretni delovni situaciji in jih usposobite za predvideno delovno mesto, v skladu s programom usposabljanja, ki ga predlagate v ponudbi na javno povabilo.

Usposabljanje traja:

• 2 meseca (če se vključi oseba iz ciljne skupine, ki že ima delovne izkušnje) ali
• 3 mesece (če se vključi oseba iz ciljne skupine, ki je iskalka prve zaposlitve).

Udeleženec se v skladu s programom in ob zagotovljenem mentorstvu usposablja praviloma polni delovni čas. En mentor lahko hkrati usposablja največ 5 udeležencev.

Povrnemo vam upravičene stroške za izvedeno usposabljanje, udeležencem pa izplačamo dodatek za aktivnost in za prevoz.

Javno povabilo

 

Opredeljuje razpoložljiva sredstva, pogoje in postopke sodelovanja, navodila za pripravo ponudbe, merila za ocenjevanje ponudb, upravičene stroške, obrazce in dokazila za povračilo stroškov, roke za oddajo ponudbe in pogodbene obveznosti.

 

Povabilo je odprto do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 31. 5. 2017 do 13. ure, ko se izteče končni rok za oddajo ponudb.

Zaradi porabe sredstev lahko povabilo predčasno zapremo, za posamezno koledarsko leto ali za posamezno kohezijsko regijo v koledarskem letu, kar bo objavljeno tudi na spletni strani ZRSZ.

Preberi več o Aktualne možnosti zaposlovanja preko sofinanciranja s strani različnih EU skladov

Strategija programov evropskega povezovanja 2020 postavlja v ospredje tri medsebojno poudarjene prioritete:

• Pametna rast: razvijanje na znanju in inovacijah temelječega gospodarstva;
• Trajnostna rast: promoviranje zelenega in konkurenčnega gospodarstva, ki temelji na učinkovitejši rabi virov;
• Vključujoča rast: osvajanje visoko zaposljivega gospodarstva, ki omogoča socialno in ozemeljsko povezanost.

Program Alpski prostor zajema tri prioritete skozi oblikovanje njegove strategije ozemeljske razsežnosti Alpskega prostora vse do tematskih ciljev in investicijskih prioritet znotraj strateškega okvira, povezanega s kohezijsko politiko strategije Evrope 2020. Programi Evropskega povezovanja 2020 so poglavitni pri definiranju pomembnosti Evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), ker je teritorialno vključevanje ključni dejavnik v globalnem gospodarstvu, ki postavlja v ospredje boljšo vključenost razvojnih potencialov in varovanje naravnega okolja. Omenjeni cilji upoštevajo povečano izpostavljenost globalizaciji, demografskim spremembam, socialni in ekonomski izključenosti, klimatskim spremembam in izgubi biološke raznovrstnosti.

Strategija programa »Alpski prostor« vzpostavlja proaktivno vlogo v prizadevanju za harmoničen, uravnotežen, učinkovit, vključujoč in trajnosten teritorialni razvoj.

Preberi več o Programi evropskega povezovanja 2020 s poudarkom na glavne značilnosti transnacionalnega programa »Alpski prostor«

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, organ upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, je 27.3. 2017 organizirala 10. sejo Nadzornega odbora za Operativni program razvoja človeških virov 2007–2013 (OP RČV), na kateri je potrdila osnutek Končnega poročila o izvajanju tega programa. Prisotni so bili predstavniki Evropske komisije, predstavniki ministrstev, gospodarskih in socialnih partnerjev, nevladnih organizacij s področja socialne vključenosti, s področja enakih možnosti, trajnostnega razvoja, invalidskih organizacij, lokalnih skupnosti, pa tudi predstavniki Računskega sodišča RS in Urada RS za nadzor proračuna.

Dinamika črpanja OP RČV 2007-2013

Preberi več o Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013

Nadzorni odbor za Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007–2013 (OP RR) je potrdil Končno poročilo o njegovem izvajanju, ki jo je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko do 31. marca 2017 posredovala Evropski komisiji.

V okviru OP RR, ki predstavlja podlago za črpanje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, je bilo na razpolago dobrih 1,783 milijarde evrov, s katerimi se je zasledoval cilj »inovativna, dinamična in odprta Slovenija, z razvitimi regijami in konkurenčnim, na znanju temelječem gospodarstvu«. Sredstva so bila namenjena projektom, ki povečujejo konkurenčnost, gospodarsko in teritorialno kohezijo, kar pomeni da se zmanjšujejo regionalne razlike, vse v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Podprtih je bilo več kot 2.500 projektov, s katerimi se je omogočilo nove širokopasovne priključke, povečalo število nočitvenih kapacitet, prijavilo številne patente in inovacije in ustvarilo številna delovna mesta. Z različnimi ukrepi se je podprlo preko 4.200 podjetij, sofinanciralo pa se je tudi  projekte javne infrastrukture, vključno s projekti regionalnih razvojnih programov, kjer so bile do sredstev upravičene lokalne samoupravne skupnosti.

Dinamika izvajanja OP RR za obdobje 2007-2013

Preberi več o Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013

Nadzorni odbor za Operativna programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) je potrdil Končno poročilo o izvajanju, ki ga je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko do konca meseca marca 2017 posredovala Evropski komisiji.

V okviru OP ROPI je bilo za projekte s področja razvoja okoljske in prometne infrastrukture na razpolago dobre 1,6 milijarde evrov, od tega 1,41 milijarde iz Kohezijskega sklada in 150,4 milijonov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izpeljani projekti so pomembno prispevali k pogojem za rast in sicer z zagotavljanjem interoperabilnosti slovenskega železniškega omrežja, izboljšanjem stanja na področju trajnostne mobilnosti, izboljšanjem dostopnosti med kraji, izboljšanjem kakovosti okolja, izboljšanje stanja poplavne varnosti in z zagotavljanjem ustreznih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Dinamika izvajanja OP ROPI 2007-2013

Preberi več o Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013

Na kratko o Norveškem finančnem mehanizmu (NFM) in Finančnem mehanizmu Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ter projektu »Razmišljaj globalno, ukrepaj lokalno – pomembnost zelene energije, trajnosti in inovacij«

Norveški finančni mehanizem (NFM) in Finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora (EGP) za finančno perspektivo 2009-2014 sta edinstvena instrumenta in temelj sodelovanja med Slovenijo, Bolgarijo, Češko, Ciprom, Estonijo, Grčijo, Madžarsko, Latvijo, Litvo, Malto, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovaško in Španijo ter donatorskimi državami Norveško, Islandijo in Lihtenštajnom. Njun namen je zmanjšati gospodarske in socialne razlike znotraj Evropskega gospodarskega prostora ter posledično ustvariti okolje enakih možnosti, strpnosti, varnosti, okoljske trajnosti in dostojnega življenjskega standarda.

Slovenija je bila v obdobju 2009-2014 upravičena do nekaj manj kot 27 milijonov evrov sredstev Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma. Sredstva so se dodeljevala preko petih programov, ki predstavljajo nadaljevanje in nadgrajevanje preteklega sodelovanja v okviru obeh finančnih mehanizmov iz obdobja 2004-2009.

Konec preteklega tedna so Slovenijo obiskali predstavniki donatorskih držav in skupaj s Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko kot Nacionalno kontaktno točno in nosilko dveh programov ter ostalimi nosilci programov na letnem sestanku ocenili izvajanje Finančnega mehanizma EGP in Norveškega mehanizma.

Preberi več o Norveški finančni mehanizem (NFM) in Finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ter projekt »Razmišljaj globalno, ukrepaj lokalno – pomembnost zelene energije, trajnosti in inovacij«