Evropska sredstva za izboljšanje stanja barij v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem in za vzdrževanje kmetijske krajine na Goričkem

Za slabega 2 milijona evrov vredno naložbo na programskem območju kohezijska regija Zahodna Slovenija bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval skoraj 1,6 milijona evrov za izboljšanje stanja barij v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem.

Namen operacije je izboljšanje stanja ohranjenosti treh evropsko pomembnih habitatnih tipov in dveh vrst rastlin in živali, vezanih na barja in mokrotne travnike v okviru desetih posebnih ohranitvenih območij v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem. Navedeno izboljšanje bo mogoče doseči z učinkovitejšim upravljanjem relevantnih površin, zato bo izveden odkup potrebnih zemljišč. Tako bo na 53,7 ha površin z ukrepi odstranjevanja zarasti invazivnih tujerodnih vrst ter z vzpostavitvijo primerne kmetijske prakse izboljšano stanje ohranjenosti. Na 11,3 ha površin pa bo z izboljšanjem vodnega režima in odstranitvijo večje zarasti omogočena obnovitev habitatnih tipov ter vrst rastlin in živali. Nekatera območja bodo tudi dostopna za obiskovalce z oblikovano vsebino za interpretacijo narave.

Za približno 1,8 milijona evrov vredno naložbo na programskem območju kohezijska regija Vzhodna Slovenija pa bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval skoraj 1,4 milijona evrov za vzdrževanje kmetijske krajine na Goričkem.

Namen naložbe je z varstvenimi ukrepi izboljšati pogoje in stanje dveh vrst ptic, treh vrst metuljev, dveh vrst hroščev, treh vrst netopirjev in treh travniških habitatnih tipov, ki so na Goričkem v neugodnem ohranitvenem stanju. Z ukrepom košnje se bo na 49 ha treh travniških habitatnih tipov in na 31 ha travnikov oziroma habitatov za strašničinega in temnega mravljiščarja izboljšalo stanje ohranjenosti. Z drugimi neposrednimi varstvenimi ukrepi pa se bo izboljšalo 87 ha zemljišč, in sicer travniških visokodebelnih sadovnjakov, travnikov, mejic in delno zaraščenih površin.

Več informacij na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/7955/

 

 

Nove vsebine na območju Krasa

Trenutno se na Krasu izvaja več projektov, sofinanciranih iz lokalnih, nacionalnih in evropskih virov v okviru različnih programov. V prispevku več o pričakovanih rezultatih projektov, ki bodo prispevali k oblikovanju turistične ponudbe enega od stebrov turistične destinacije Kras, gradu Štanjel. Vsi projekti sledijo strategiji za prostorski razvoj Krasa, kot turistične destinacije, ki je nastala v okviru strateškega projekta KRAS-CARSO – Celoviti strateški načrt za razvoj slovenskega dela Krasa. V okviru programa Turistična destinacija Kras bodo ti projekti prispevali k načrtovanim ukrepom za povečanje prepoznavnosti turistične destinacije ter za razvoj njegovega turizma.

Pri usmerjanju in podpori oblikovanja strategije je veliko prispevala tudi Regionalna pisarna Štanjel, ki deluje v Sektorju za evropsko teritorialno sodelovanje, v okviru Službe Vlade Republike Slovenija za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Delovanje Regionalne pisarne Štanjel, ki bo naslednje leto praznovala 20 let svojega delovanja, je usmerjeno predvsem v izvajanje nalog nacionalnega organa na programih čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo. V aktualnem programskem obdobju sodeluje na Programu sodelovanja Italija-Slovenija 2014-2020. Poleg vloge nacionalnega organa pa opravlja tudi naloge Info točke programa, ki je prva kontaktna točka za slovenske prijavitelje in bodoče upravičence. Info točka svetuje bodočim prijaviteljem pri prijavah na razpise, upravičencem pri administrativnem izvajanju projektov ter v te namene tudi pripravlja informativne delavnice in skrbi za informiranje širše javnosti o izvajanju evropske teritorialne politike.

Preberi več o Nove vsebine na območju Krasa

KRAS V ČEZMEJNIH PROGRAMIH SODELOVANJA

Kras je kot del Obalno-kraške regije upravičeno območje dveh čezmejnih programov evropskega teritorialnega sodelovanja INTERREG Italija-Slovenija in INTERREG Slovenija-Hrvaška tudi v tekočem programskem obdobju 2014-2020. Že v programskem obdobju 2007 -2013 sta oba čezmejna programa spodbujala skupno trajnostno teritorialno integracijo znotraj funkcionalnih čezmejnih območij (kot je Kras) z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti in zagotavljanja trajnostnega upravljanja naravnih virov. Oba aktualna programa pa nadgrajujeta to prednostno nalogo iz preteklega programskega obdobja in omogočata podporo ohranjanju, varstvu, promociji ter razvoju naravne in kulturne dediščine. Sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj so tako namenjena sofinanciranju projektnih aktivnosti, ki so usmerjene v pripravo študij, popise habitatov in vrst, v raziskave in izvedbo pilotnih projektov ohranjanja in obnove kulturne dediščine, v integrirano upravljanje območij Natura 2000, v promocijo endogenih potencialov naravne in kulturne dediščine za namen razvoja trajnostnega turizma ter  razvoja trajnostnih turističnih produktov in storitev (npr. tematske poti, kolesarske poti…).

Preberi več o KRAS V ČEZMEJNIH PROGRAMIH SODELOVANJA

Prvi skupni čezmejni projekti na Goriškem v finančni perspektivi 2014-2020

Na novogoriškem Trgu Evropa so 28.11. 2017 s prireditvijo pospremili začetek izvajanja projektov v okviru celostnih teritorialnih naložb, ki so jih pripravili v Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje na Goriškem (EZTS-GO).

Preberi več o Prvi skupni čezmejni projekti na Goriškem v finančni perspektivi 2014-2020

Za financiranje razvoja in podjetništva Sklad skladov, kjer bo do leta 2022 na voljo 253 milijonov evrov

Z odločitvijo o finančni podpori Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, organa upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, Slovenija začenja izvajanje finančnih instrumentov. Zanje je v izvajanju kohezijske politike programskega obdobja 2014–2020 namenjenih 253 milijonov evrov povratnih evropskih sredstev, ki jih bo v obliki Sklada skladov upravljala Slovenska izvozna in razvojna banka d. d. (SID). Finančni instrumenti so pomemben instrument izvajanja razvojnih politik na ravni EU, s katerimi se spodbuja investicijska vlaganja in tekoče poslovanje z dolžniškim in lastniškim financiranjem. V skladu z Operativnim programom za izvajanje kohezijske politike 2014–2020 bo Slovenija sredstva s tega področja usmerjala v raziskave, razvoj in inovacije, mala in srednje velika podjetja, v energetsko učinkovitost ter urbani razvoj.

Finančne instrumente bomo v Sloveniji izvajali dvostopenjsko preko Sklada skladov, ki ga bo upravljala SID banka. Sredstva bodo končnim prejemnikom na voljo preko finančnih institucij, javnih skladov oz. ponudnikov rizičnega kapitala, in sicer v obliki ugodnih posojil (vključno z mikroposojili) ter tveganega kapitala.

Struktura z enim Skladom skladov in tematskimi podskladi vključuje številne prednosti, kot so na primer enotna struktura upravljanja, ekonomija obsega, večja stroškovna učinkovitost, itd.  Upravljavec sklada skladov bo na podlagi konkurenčnega postopka izbiral izvajalce (banke, hranilnice, javne sklade itd.) finančnih instrumentov, ti pa bodo morali prenesti na končne prejemnike vse ugodnosti, ki jih bodo pridobili iz Sklada skladov, kar se bo odražalo v nižji obrestni meri, nižjih potrebnih zavarovanjih, moratorijih na odplačevanje kreditov, daljši ročnosti kreditov itd.

Končni prejemniki, torej podjetja, zavodi, občine, ESCO podjetja (energetska sanacija) ter posamezniki, bodo ugodne vire lahko pridobili za naslednje vrste razvojnih naložb:

–              zagon podjetja in zgodnja faza rasti,

–              rast in razvoj podjetja (širitev dejavnosti, vstop na nove trge itd.),

–              raziskovalno razvojne projekte in z njimi povezane naložbe,

–              energetsko sanacijo zgradb v javnem sektorju,

–              naložbe s področja sanacije degradiranih področij znotraj mestnih občin.

Preberi več o Za financiranje razvoja in podjetništva Sklad skladov, kjer bo do leta 2022 na voljo 253 milijonov evrov

Evropski denar za razvoj trajnostnega turizma na obmejnem območju Slovenije in Madžarske

Za program čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko je, za obdobje 2014-2020, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) namenjenih 14,8 miljona evrov. V prvem roku je bil izbran en projekt v vrednosti dobrih 882.000 evrov, v drugem pet v vrednosti 5,775 miljona evrov, v tretjem pa sedem projektov, vrednih 3,069 miljona evrov, skupaj 9,726 miljona evrov do sedaj.

Preberi več o Evropski denar za razvoj trajnostnega turizma na obmejnem območju Slovenije in Madžarske

Evropski denar za izboljšanje in ohranjanje naravne dediščine

Preko Ministrstva za okolje in prostor, kot posredniškega organa, in Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, v vlogi organa upravljanja za evropske strukturne in investicijske sklade, so bili doslej odobreni iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in pripadajoče slovenske udeležbe finančni prispevki za izboljšanje in ohranjanje naravne dediščine Slovenije v okviru treh operacij :

  1. Zagotavljanje primerne rabe kraških travišč in ostenij za ohranjanje izbranih habitatnih tipov in vrst na območju Nature 2000 – Kras;
  2. Izboljšanje stanja naravovarstveno najpomembnejših delov travišč in barjanskih površin na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju – Kras.Re.Vita;
  3. Ukrepi za ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih živalskih vrst in habitatov v Vipavski dolini – VIPava.

Preberi več o Evropski denar za izboljšanje in ohranjanje naravne dediščine

Erasmus+ 2018

Erasmus+ je program EU za sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014–2020. V program so vključene tudi akcije programa Jean Monnet kot samostojno nespremenjeno področje.

Program Erasmus+ je namenjen izboljšanju spretnosti in zaposljivosti mladih ter posodobitvi izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela. Sedemletni program razpolaga s proračunskimi sredstvi v višini 14,7 milijarde evrov, s katerimi želi EU več kot 5 milijonom Evropejcem omogočiti študij, usposabljanje, pridobivanje delovnih izkušenj ali opravljanje prostovoljnega dela v tujini.

Ukrepi programa so razporejeni v tri ključne ukrepe, in sicer:

Ključni ukrep 1 – Učna mobilnost posameznikov,

Ključni ukrep 2 – Sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks,

Ključni ukrep 3 – Podpora za reformo politik.

Evropska komisija je 25. oktobra 2017 objavila, v Uradnem listu, razpis Erasmus+ 2018. Razpis je enak prejšnjim, za zbiranje predlogov pa je namenjenih 2.490,9 milijona EUR.

Ključna datuma za decentralizirane aktivnosti na področju izobraževanja in usposabljanja sta 1. februar in 21. marec 2018.

Preberi več o Erasmus+ 2018

Transnacionalni program Srednja Evropa

Evropsko teritorialno sodelovanje ali Interreg je del evropske kohezijske politike in je glavni instrument sodelovanja preko meja. Evropsko teritorialno sodelovanja obsega skupaj 107 čezmejnih, transnacionalnih in medregionalnih programov.

Vizija in poslanstvo Interrega je sodelovanje preko meja in je pomemben instrument obvladovanja skupnih izzivov za evropska mesta in regije. Z namenskimi sredstvi spodbuja izmenjavo znanj med strokovnjaki, ki delujejo družno na skupnih izzivih, za izboljšanje življenja, v evropskih mestih in regijah.

Program Srednja Evropa je transnacionalni program. V okviru dveh razpisov je bilo financiranih 85 projektov v višini 160 mio EUR iz vira Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) z vključevanjem devetih držav in 76 regij ter mest s štirimi tematskimi prioritetami in desetimi specifičnimi cilji, kjer preko 900 partnerjev izvaja rešitve s skupnimi izzivi v centralnih evropskih regijah na štirih prioritetah:

  1. inovativnost in podjetniške kompetence (45,4 mio EUR);
  2. nizkoogljične strategije (34 mio EUR);
  3. naravni in kulturni viri (63,7 mio EUR);
  4. promet (17 mio EUR).

Preberi več o Transnacionalni program Srednja Evropa

Seminar »Vzpostavitev operativnih skupin Evropskega inovativnega partnerstva (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020«

Seminar je namenjen neposrednim proizvajalcem v kmetijstvu, gozdarstvu in živilskopredelovalni panogi, akterjem s področja raziskav in razvoja v kmetijstvu, svetovalcem s področja kmetijskega svetovanja, okoljskim organizacijam in drugim institucijam, ki so ključni akterji pri vzpostavljanju operativnih skupin Evropskega partnerstva za inovacije.

Operativne skupine so osrednji element Evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti in predstavljajo nov mehanizem evropske politike za razvoj podeželja za obdobje 2014-2020. Namen operativnih skupin je reševanje konkretnih, praktičnih problemov, ki jih zaznavajo kmetje in za katere skupaj z vsemi udeleženimi akterji iz različnih sfer, poiščejo praktične rešitve in jih tudi preizkusijo.. Tako se povezujeta teorija, raziskave in razvoj s prakso ter kmetu ponudi aktivno vlogo v vseh fazah iskanja rešitev. Projekti operativnih skupin se financirajo preko programa razvoja podeželja 2014-2020.

Preberi več o Seminar »Vzpostavitev operativnih skupin Evropskega inovativnega partnerstva (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020«