Škocjanski zatok v neposredni bližini pristanišča Koper predstavlja primer sobivanja naravnega okolja in urbanega industrijskega okolja ter pomemben del zelenih površin prebivalcem Kopra in okolice, hkrati pa prispeva k poplavni varnosti omenjenega območja. Načrtovanje trajnostnega razvoja in sektorski pristop je končno odprl priložnost omenjenega sobivanja. S tem se je onesnažen in divji ekosistem spremenil v urejeno okolje za prebivalce, rastlinske in živalske vrste. Upoštevanje načel integralnega upravljanja z obalnimi območji in uveljavljanje načela pomorskega prostorskega načrtovanja v lokalne in nacionalne strategije ter procese odločanja je obrodilo sadove v doseganju urbano-naravne simbioze, torej možnosti pridobitve prednosti tako urbano-industrijskega kot tudi naravnega okolja.
V slednjem vam dokumentarni prispevek prikazuje primer tako Škocjanskega zatoka kot tudi širšo tematiko upravljanja z zelenimi in modrimi površinami, ki jo omogoča Strategija EU za Jadransko – Jonsko regijo (EUSAIR).