Naravni rezervat Škocjanski zatok in pristanišče Koper v njegovi neposredni bližini danes sobivata v sožitju. Območje zatoka pripomore k temperaturnemu uravnavanju bližnjega industrijskega in urbanega območja. Prav tako prispeva k poplavni varnosti ter nudi prebivalcem Kopra in obiskovalcem več zelenih površin.
Še nedolgo tega je pomanjkanje trajnostnega načrtovanja in sektorski pristop ogrožal priložnosti takšnega sobivanja. V času ko je bil Škocjanski zatok, kljub svoji posebnosti, še vedno divji in onesnažen močvirski ekosistem, se je pristanišče želelo širiti na to območje. Z upoštevanjem načel integralnega upravljanja z obalnimi območji in uveljavljanjem načela pomorskega prostorskega načrtovanja v lokalne in nacionalne strategije ter procese odločanja ti dve območji danes predstavljata zgleden model sobivanja.
Desetletja je promet obalne ceste, ki povezuje mesti Koper in Izola, močno obremenjeval občutljiv obalni ekosistem in lokalno prebivalstvo. Spodbujanje zelenega obalnega razvoja je pripomoglo k preusmeritvi motornega prometa v predor, obalna cesta pa se je zanj zaprla.
Medtem ko so podrobnejši načrti za ozelenitev priobalnega pasu še v pripravi, zaprtje ceste že vpliva na zaščito občutljivega obalnega ekosistema. Prav tako ponuja prebivalcem in obiskovalcem zelene površine za rekreacijo, omogoča dnevno mobilnost v službo ali preprosto sprostitev s sprehodom vzdolž obale.
Zaprtje ceste sedaj omogoča povezavo krajinskih parkov Sečoveljske soline in Strunjanske soline s Škocjanskim zatokom. Skupaj predstavljajo mrežo parkov, ki resnično ustvarjajo zeleno obalo.
Slovenski obalni pas predstavlja le majhen del občutljivega in med seboj povezanega Jadransko-jonskega ekosistema. Omenjeni dosežki in dobre prakse z ustvarjanjem zelenega in modrega koridorja omogočajo integracijo makro-regionalnega pristopa v Severnem Jadranu. Zeleni koridor sega od hrvaških otokov Brioni pa vse do italijanskega naravnega rezervata izliva reke Soče, ki povezuje jadransko-jonski in alpski ekosistem.
S skupnim delovanjem ter sledenjem načel in uporabo orodij integralnega upravljanja z obalnimi območji ter pomorskega prostorskega načrtovanja za ohranjanje ekosistemov zagotavljamo, da investicije v infrastrukturo ne obremenjujejo okolja in dolgoročno ne povečujejo onesnaževanja.
Jadransko-jonska regija je priložnost za ekonomsko stabilnost in blaginjo, in kar je najbolj pomembno, omogoča nam povezovanje za prihodnje generacije.
Razmišljaj makro-regionalno, deluj lokalno!